Druga javna obravnava študije variant za avtocesto Postojna–Jelšane izvedena v Pivki

V okviru priprave državnega prostorskega načrta je Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Darsa ter izdelovalcev dokumentov 30. marca v Pivki izvedlo drugo javno obravnavo študije variant za avtocestno povezavo med Postojno in Jelšanami.

Načrtovana avtocesta med Postojno in Jelšanami bo po navedbah pripravljavcev omogočila preusmeritev daljinskega prometa z obstoječih cest G6 Postojna–Jelšane in G7 Kozina–Starod na sodobnejšo in zmogljivejšo prometnico. S tem se bodo izboljšale prometne razmere na državnih cestah, povečala prometna varnost ter zmanjšale prometne obremenitve in vplivi na naselja ob obstoječih cestah.  Avtocestni krak se bo na primorsko avtocesto priključil v bližini sedanjega počivališča Studenec. Nova trasa, dolga 36,7 kilometra, bo potovalni čas skrajšala s sedanjih 45 na približno 23 minut. Predvidena je gradnja treh predorov v skupni dolžini približno 4.000 metrov, desetih viaduktov v skupni dolžini 2.725 metrov ter štirih mostov, ki bodo skupaj merili 660 metrov. Poleg tega projekt vključuje štiri pokrite vkope v skupni dolžini 1.065 metrov ter 16 nadvozov, ki bodo zagotavljali prečkanje lokalnih cest in drugih prometnih povezav.

Na območju občin Pivka in Postojna so pripravljavci obravnavali tri variante, na območju Ilirske Bistrice pa eno. Variante so ovrednotili z vidika prostorskega, varstvenega (okoljskega), funkcionalnega, ekonomskega in gradbeno-tehničnega. Kot najustreznejša se je izkazala vijoličasta varianta za severni del in zelena varianta za južni del. Ocenjena vrednost investicije za izbrano varianto je približno 1,1 milijarde evrov (brez stroškov financiranja in DDV). Projekt je predviden v dveh fazah: od razcepa Hrastje (pri Postojni) do priključka Ilirska Bistrica ter od priključka Ilirska Bistrica do Jelšan. Predvidena je ponovna uporaba čim večjega dela izkopanega materiala za nasipe in utrditve vzdolž trase, preostali viški pa se bodo odlagali na določenih lokacijah. Izgradnja naj bi bila zaključena najkasneje do leta 2050.

Med javno obravnavo v Krpanovem domu v Pivki je več udeležencev spraševalo, kako blizu bo načrtovana trasa potekala mimo njihovih domov ter ali obstajajo možnosti za njen dodatni odmik od stanovanjskih objektov. Prebivalci Ribnice so opozorili, da predlagana trasa posega v njihov vaški vodovod, ki je v dokumentih napačno naveden kot "ni več v uporabi", pričakujejo, da se jim bo zagotovilo nov vodni vir oziroma priklop na javni vodovod. Prav tako so opozorili na plazovitost terena na delu območja načrtovane trase.  V razpravi so bile izražene skrbi glede vpliva predora Osojnica na vodni vir v Gradcu. Avtocesta bo znatno posegla v kmetijska zemljišča, predlagana vijolična varianta v obsegu 112 hektarjev, zato so udeleženci podvomili o izvedljivosti zagotavljanja ustreznih nadomestnih površin in opozorili na degradacijo zemljišč ob avtocesti zaradi onesnaženja. Zaskrbljeni so tudi zaradi hrupa, onesnaženja zraka in vibracij, ki naj bi vplivali na kakovost bivanja. V vaški skupnosti Neverke menijo, da je vijolična varianta za vaščane Neverk in sosednjih vasi nesprejemljiva zaradi neposredne bližine, obenem so zaskrbljeni zaradi morebitnih združenih negativnih vplivov avtoceste, obstoječe perutninske farme in načrtovane širitve industrijske cone.

Pripravljavci so zatrdili, da bodo upoštevane vse zakonske omejitve glede navedenega onesnaževanja. Strinjali so se, da se načrtovana trasa na nekaterih odsekih sicer približa naseljem, vendar večji odmiki niso vedno izvedljivi. Kjer bo to mogoče, nameravajo vplive na okolje in kakovost bivanja omiliti tudi z ureditvijo protihrupnih nasipov.

Župan Občine Pivka Robert Smrdelj je opozoril, da je umeščanje avtoceste zahteven prostorski izziv. Občina aktivno sodeluje in predlaga rešitve, med drugim v preteklosti traso proti Divači ter od Staroda proti Kozini, ki se je sprva zdela najprimernejša. V nadaljevanju načrtovanja so se pristojni organi osredotočili na tri variante trase. Rdeča varianta je bila ocenjena kot najmanj primerna zaradi bližine naselij Selce in Slavina. Vijoličasta varianta je nesprejemljiva zaradi bližine Neverk in območja z omejeno rabo pri Polhovi jami, ki spada pod Ministrstvo za obrambo. Kot najprimernejša se je pokazala modra varianta. Kot je povedal župan, najnovejši pogovori z Ministrstvom za obrambo nakazujejo možnost zmanjšanja območja z omejeno rabo pri Polhovi jami, kar bi omogočilo odmik vijolične variante za približno 250 metrov od naselja Neverke. O tematiki bodo razpravljali na zboru vaških skupnosti, nato pa predvidoma 9. aprila še na seji občinskega sveta.

Po javnih obravnavah v Ilirski Bistrici in Pivki sledi še javna obravnava v Postojni, ki bo 1. aprila ob 16.30 v GRC Postojna.

Javnost lahko svoje pripombe in predloge posreduje pisno na naslov Ministrstvo za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali po elektronski pošti na gp.mnvp@gov.si, pri čemer naj v zadevi navede ključne besede »AC Postojna – Jelšane«. Rok za oddajo pisnih pripomb je do 10. aprila 2026.

Po prejemu predlogov in pripomb javnosti ter mnenj občin bodo pripravljavci pripravili stališče do pripomb in predlogov, temu bo sledila izdelava strokovnih podlag, državnega prostorskega načrta ter dopolnitev okoljskega poročila in nato ponovna javna razgrnitev.