Turizem - znamenitosti

Krajinski park Pivška presihajoča jezera

Pivško kotlino je narava še posebej lepo obdarila.  Kraška polja so polna bruhalnikov in izvirov kateri napolnijo jezera ob večjih deževjih, ter ostanejo le del leta. Poleti, ko vode ni, postanejo jezera pisani travniki z bogatim rastlinjem, ki  se je prilagodilo tem razmeram. Pivška presihajoča jezera so razporejena po celotni Pivški kotlini. Na zračni dolžini 15 kilometrov jih najdemo kar 17, kar je edinstveno v celi Evropi.

Spletna stran:  https://pivskajezera.si/krajinski-park/

Ekomuzej Pivških presihajočih jezer

Ekomuzej Pivških presihajočih jezer predstavlja zgodbo o vodi na kraškem svetu Zgornje Pivke. Predstavitve posameznih jezer vključujejo tudi življenje domačinov v pokrajini, kjer je enkrat preveč, drugič pa premalo vode. Makete najpomembnejših življenjskih okolij: mokrih in suhih travnikov, grmišč, gozdov in jam dopolnjujejo predstavitve izjemno pestrega rastlinskega in živalskega sveta v Pivški kotlini.

Spletna stran: http://pivskajezera.si/ekomuzej/ 

Park vojaške zgodovine Pivka

Park vojaške zgodovine je muzejsko in doživljajsko središče, ki je nastalo na območju starih italijanskih kasarn v Hrastju pri Pivki. Namenjeno je izobraževanju, raziskovanju in izjemnim doživetjem. Obiskovalci si lahko ogledate muzejsko zbirko, katero sestavljajo dragoceni primerki težkega orožja kot so tanki, topovi in oklepna vozila, pa tudi dve letali, helikopter in diverzantska podmornica P-913, v katero je mogoč tudi vstop.

Spletna stran: https://www.parkvojaskezgodovine.si/ 

DINA PIVKA- center o velikih zvereh

Obiskovalci centra se na 10 postajah s pomočjo interaktivnih medijskih orodij in zanimivih zgodb lahko potopijo v svet treh velikih zveri. S tehnologijo navidezne resničnosti na primer izkusijo razlike v čutnem zaznavanju posameznih živali in človeka. Tehnologija obogatene resničnosti jim omogoča odkrivanje živalskih sledi po tleh centra odzivni zasloni pa brskanje po objavah iz življenja posameznih osebkov na »zverbooku«.

Spletna stran: https://www.dinapivka.si/ 




Legenda o Martinu Krpanu

Po teh krajih se je potikal legendarni slovenski junak Martin Krpan. Svojo domačijo je imel na Vrhu pri Sveti Trojici. Silak Krpan je po svetu hodil s svojo kobilico, ki jo je včasih prestavil kar s svojimi rokami, če sta si na ozkih poteh prišla s kom nasproti. Nekoč mu prišel nasproti sam cesar z Dunaja. Začuden nad njegovo močjo, je Martina poprosil, naj jim pomaga premagati Brdavsa, turškega bojevnika. Martin Krpan se odpravi na Dunaj, kjer resnično premaga Brdavsa, katerega ni uspela premagati cela cesarska vojska....

Fran Levstik je povest o Martinu Krpanu napisal v dveh delih. Vsem je znan prvi del, po 151 pa smo izdali knjigo, kjer lahko najdete tudi drugi del Levstikove povesti, ki je sicer že malo pravljičen, vendar dovolj vabljiv, da ga preberete. Saj vendar "Krpana ni za vsakim vogalom, še na vsakem cesarskem dvoru ne!"

Pivški križi - pili

Križi spadajo med dragoceno kulturno in krajinsko dediščino Pivke. To so vaška, obpotna in poljska znamenja, ki praviloma stojijo na začetku ali na sredi vasi, ob cestah in poteh, predvsem na križpotjih. Nekateri pa so prav sredi polja ali pa na vzpetinah in vidnejših mestih.  V križih, na katerih je bila uporabljena domača vrsta kamna  lahko spoznamo tradicijo in delo ter trud domačih kamnosekov.

Etnološka zbirka pri Zgonarjevih na Stari Sušici

Vas Stara Sušica je ena najstarejših naselbin v občini Pivka. Pisni dokumenti in ustni viri segajo daleč v zgodovino naselitve ljudi na tem območju. O tem pričajo znane rimske izkopanine in nenazadnje posebna arhitektura stavb z najbolj znamenito cerkvico svetega Janeza Krstnika iz leta 1648.

Njeni prebivalci so skozi več stoletno zgodovino doživljali vzpone in padce – od fevdalnega, predvojnega in medvojnega tiranstva. Pa vendar so preživeli in Stara Sušica danes živi. Predvsem po zaslugi potomcev, ki se vračajo na rodno grudo. In nekateri so se odločili, da vas iztrgajo pozabi in da ne bo več »bogu za hrbtom«. Tako je danes poleg vseh naravnih in kulturnih znamenitosti vredna ogleda tudi etnološka zbirka na Zgonarjevi domačiji. Več kot 200 eksponatov je svojevrstna ostalina delovne in bivalne kulture na širšem notranjskem območju. Društvo PRETEKOST ŽIVI Z NAMI je poleg ogleda pripravljeno organizirati tudi različne kulturne, izobraževalne in zabavne prireditve v prostoru na površini 200 kvadratnih metrov.

Ogledi so vodeni.

Grad Kalc

V bližini izvira reke Pivke, za vasjo Zagorje stoji grad Kalc. Grad, od katerega danes stoji samo še stolp ter ruševine, je zgradila plemiška rodbina Steinberg. Naslednji lastniki so bili plemiči Auerspergi. Lastnik gradu je bil tudi znan slovenski pisatelj Miroslav Vilhar, ki je na gradu tudi umrl. Prav na njegovo pobudo je bil na gradu 9. maja 1869 množični tabor za Zedinjeno Slovenijo. Na ta pomemben datum občina Pivka obeležuje svoj praznik. Kasneje v zgodovini je v njem potekal tudi sestanek aktivistov organizacije TIGR.

Mimo gradu, ki stoji med nasadom starih lip, se lahko sprehodimo skozi kostanjev drevored. Prav tam poteka tudi Krpanova pot.

Izleti

Hribi

Sveta Trojica

Nad Pivko se sredi Javornikov k soncu steza 1123 metrov visoka Sv. Trojica, ki je priljubljena izletniška točka, ki ponuja čudovit razgled od Snežnika, Vremščice, Osojnice do Nanosa in Planinske gore.  Na vrhu je na starih ostankih cerkve iz leta 1672 na novo postavljena cerkev.

Pod vrhom Svete Trojice je nekdaj živel legendarni  Levstikov  junak Martin Krpan, katerega Občina Pivka ponosno nosi  v svojem grbu.

Kršičevec nad Jurščami

Kršičevec (1092 m)  leži vzhodno od vasi Juršče. Na vrhu se nam odpre lep pogled na okolico. Ob poti na vrh srečamo nenavadno lipovo drevo s kar štirinajstimi debli. Pot nas vodi mimo številnih podzemnih jam in brezen. Spustimo se lahko v kraško udornico Mrzlo jamo, ki je svoje ime dobila po tem, ker se v njej dober del leta zadržujeta sneg in led.

Primož

Na južni strani Pivke leži 718 metrov visoki Primož, kije bil v času italijanske okupacije prevrtan podolgem in počez. Pod vrhom namreč najdemo bunkerje ter rove, ki jih je italijanska vojska gradila v tajnosti. Danes je priljubljena točka za krajše sprehode. Pod vrhom najdemo tudi 22. energetskih točk. Na iformacijskih tablah je naveden pričakovani učinek in čas zadrževanja na posamezni točki, ki je namenjena določenem predelu telesa.

Vremščica

Tisočak (1026 m.n.v.), ki kraljuje nad Košansko dolino, nam ob jasnem vremenu na vrhu postreže z razgledom do Triglava, Dolomitov, Snežnika, Čavna, Nanosa, Brkinov, Slavnika in morja. Ob pravem času nas ob poti spremljajo različne cvetlice, v maju pa so travniki pod vrhom polni narcis. Kapelo sv. Urbana na grebenu Vremščice so obnovili in nudi popotniku klopco za za počitek ter zvon želja, s katerim si zaželite nekaj posebnega.

Šilentabor

Najlepša razgledna točka daleč naokoli. Šilentaborski greben je bil poseljen že od predantične dobe. Ob začetku turških vpadov v naše kraje, so graščaki zgradili mogočen grad, kmetje okoliških vasi pa protiturški tabor, ki sta skupaj tvorila največji utrjen kompleks na Slovenskem. Nedaleč stran stoji podružnična cerkev sv. Martina, ki stoji na temeljih poznoantičnega krščanskega svetišča. Z grebena Šilentabra, ki se dviga na 700 metrih nadmorske višine, lahko na vzhodu vidimo Zgornjo Pivko, na zahodu pa se nam odpre pogled na Košansko dolino.

Velika Krpanova pot

Dobro označena 91km dolga pohodniška pot imenovana Velika Krpanova pot pozvezuje Notranjsko-kraško regijo. Pot se začne v Pivki, na železniški postaji in poteka po nekdanji poti, katero je uporabljal pisatelj Fran Levstik, ko je na gradu Kalec ustvaril prvo slovensko povest Martin Krpan. Nadaljuje se na Juršče, naprej v Loško dolino in pri gradu Snežnik se vzpne na Bloško planoto. Od tam naprej mimo Cerkniškega jezera v Rakov Škocjan. Nato nas pot vodi do Kaliča in se zaključi na železniški postaji v Postojni. Zemljevidi te poti so na voljo v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer in v parku vojaške zgodovine Pivka.

Kolesarjenje

Narava in lepo urejene gozdne poti so odlična priložnost za izlete s kolesom. Izleti so primerni tako za celotno družino kot za posameznike, ki si želijo malo bolj aktivnega kolesarjenja, saj se bo našlo veliko različnih poti za vse želje in napore.

 

Konjeništvo

Za ljubitelje konj je tu idealni kraj za pobeg v naravo.  V okolici Pivke se nahajata dva jahaška centra, ki ponujata terensko ježo in tečaje jahanja z islandskimi konji.

Islandski konji Trnje

Lise Pedersen Pavšič, Trnje 86, 6257 Pivka (GSM: 041 519 270)

Posestvo Plana

Gisela Ross-Pantelič, Selce 66, 6257 Pivka (GSM: 041 637 590)