Ogled Valvasorjeve »Slave« iz graščine Ravne pri Pivki

21. aprila se je nekaj članov KD Lipa Pivka udeležilo poučnega in zelo zanimivega predavanja v Frančiškanski knjižnici v Ljubljani. Predavanje z naslovom »Valvasorjeva Slava 1689: Različne vezave in papirji, zakaj?« je pripravila dr. Jedert Vodopivec Tomažič (doma s Pivškega), ki je kot konzervatorka in restavratorka ter dobra poznavalka izvodov Slave vojvodine Kranjske spregovorila o svojem raziskovanju in ugotovitvah, hkrati pa smo si imeli priložnost od blizu ogledati tri izjemne izvirne izvode Valvasorjeve Slave. En izvod je bil iz Frančiškanske knjižnice v Ljubljani, drugi iz Semeniške knjižnice v Ljubljani, tretji pa za Pivčane še posebej zanimiv, saj izhaja iz gradu Ravne pri Pivki. Ta izvod iz knjižnice v Ravnah je s knjigami potoval na Dunaj, od tam pa v Ljubljano, katerega lastnica je postala gospa Angelika Hribar, (znana meščanska družina Hribarjevih v Ljubljani). Predstavila je, kako je njena mama, znana kiparka Liza Hribar dobila Slavo v dar, ko je živela v času študija na Dunaju pri družini njihovih prijateljev. Knjige iz knjižnice gospodov Ravenskih so poslali na Dunaj in med njimi je bil tudi lepo ohranjen izvod Slave. Predstavljeno pa je bilo še izjemno, na novo odkrito navodilo za knjigoveze, v katerem je Valvasor v Slavi iz Britanske knjižnice v Londonu, natančno določal, kako je treba v Slavi tiskati posamezne dele, kar je bila prava redkost. Zasluge za odkritje ima Borut Žunič z veleposlaništva Slovenije v Londonu.

Predavateljica je poudarila, kakšen velik pomen ima obsežno enciklopedično delo Janeza Vajkarda Valvasorja (17. stoletje) za osrednji del Slovenije in Istro, saj predstavlja bogat zgodovinski vir različnih informacij. Slava je nastala na gradu Bogenšperk, natisnjena pa je bila leta 1689 v tiskarni Endter v Nurembergu. Ohranjeni izvodi prve izdaje še vedno predstavljajo velike izzive za raziskovalce. Zanimivo je bilo raziskovanje, kakšen papir in ostale materiale so uporabljali, pa tudi kakšne tehnične možnosti so imeli za tiskanje. Restavratorji so pregledali več kot 70 ohranjenih izvodov, osredotočili pa so se prav na tisk, vezavo in papir, ki je bil uporabljen pri tiskanju izvodov. Odkrili so, da je bila Slava tiskana na različne vrste papirja od kvalitetnega do slabšega, zato se v določenih knjigah pojavljajo porjavitve papirja. Vse je bilo odvisno, kdo je bil naročnik. Predavateljica je ob samih izvodih pokazala, kako se je papir razlikoval, boljši kot je bil papir, bolj so ohranjene knjige. Seveda je zatrdila, da bi bilo treba pregledati še več izvodov, saj delo ni dokončano. Izzivov za raziskovalce je torej dovolj.

Številni obiskovalci smo bili navdušeni nad predavanjem in izvodi, ki smo jih ogledovali s spoštovanjem do naše kulturne dediščine, ki predstavlja naš narod in narodno identiteto.

 

Tekst in foto: Irena Margon