V Parku vojaške zgodovine odkrit kip generalu in pesniku Rudolfu Maistru

24. 6. 2026 68
V Parku vojaške zgodovine je bil v počastitev 35-letnice samostojnosti Republike Slovenije ter ob 20-letnici delovanja muzeja 24. junija 2026 odkrit spomenik generalu Rudolfu Maistru.
Rudolf Maister (1874–1934) je bil general, pesnik in domoljub, ki je ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 odločilno prispeval k ohranitvi slovenskega ozemlja na severu ter severovzhodu današnje Slovenije. V Mariboru je organiziral slovensko vojsko in prevzel vojaško oblast ter s tem zagotovil, da so Maribor, Spodnja Štajerska in del Koroške ostali del slovenskega narodnega prostora. General Maister zato predstavlja pomemben simbol narodne zavesti, domoljubja, poguma in odločnosti. Ne gre namreč le za sposobnega vojaškega poveljnika, temveč za vizionarja, ki je ključno vplival na oblikovanje slovenskih meja in ohranitev nacionalnega ozemlja.
Rudolf Maister z umetniškim imenom Vojanov je bil tudi pesniško dejaven. Njegov lik zato povezuje sposobnost in odločnost vojaka z duhovno ter kulturno širino slovenskega naroda.
Akademski kipar Boštjan Putrich se je že v osemdesetih letih dvajsetega stoletja ukvarjal z idejo, da Slovenci kot nacija potrebujemo kip vojskovodje na konju, in se lotil snovanja generalovega kipa. V devetdesetih letih je umetnik naredil kip General Maister na konju. Putrichov kip uvrščamo med vrhunska dela slovenskega realističnega spomeniškega kiparstva, kamor je kipar s svojo veščino in obsežnim poznavanjem tematike vgradil vse bistvene kvalitete upodobljenega bojevnika ter pesnika in njegovih veličastnih dejanj. Figuri nista v nakazanem gibanju, temveč sta ustavljeni v premisleku: konj uživa predah, medtem ko general Maister razmišlja in kontemplira. Ta gesta poudarja pesniško plat bojevnika, hkrati pa nas opominja na temeljit razmislek o njegovih drznih bojnih akcijah, izvedenih s soborci v brezpogojnem pogumu. Kip je kljub Maistrovi razmišljujoči figuri nabit z energijo, ki nam v resnici daje napotek: najprej razmislek in sledenje intuiciji, potem pa akcija ter moč! V tem pogledu lahko kip Boštjana Putricha uvrstimo med vrhunske konjeniške spomenike v mednarodnem merilu in je resničen globok poklon temu velikemu častniku ter domoljubu.
Boštjan Putrich je pri livarju Romanu Kamšku v Komendi odlil dva odlitka tega kipa. Eden je bil leta 2000 postavljen pred stavbo Ministrstva za obrambo na Vojkovi ulici v Ljubljani, drugi pa je ostal deponiran. Kip je pred leti odkupil Projekt Neodvisnost, ki ga je koordiniral predsednik osamosvojitvene vlade g. Alojz Peterle. Prav on je prišel na idejo, da bi kip ob 35-letnici samostojnosti Republike Slovenije in 20-letnici Parka vojaške zgodovine podaril muzeju, v kolikor se najde primerna lokacija ter pripravi podstavek za njegovo postavitev. Park vojaške zgodovine in Občina Pivka sta pobudo sprejela z navdušenjem ter uredila podnožje spomenika in podstavek za kip ob samem vhodu v Park vojaške zgodovine pred objektom Komanda.
Spomenik na pomembni turistični točki, ob vhodu v enega najbolj obiskanih muzejev v Republiki Sloveniji, opozarja na pomembno zgodovinsko vlogo generala Rudolfa Maistra in na stoletja prizadevanj ter bojev za ohranjanje slovenske kulture in jezika. Podstavek kipa nosi napis »RUDOLF MAISTER, GENERAL IN PESNIK, 1874–1934« ter posvetilo »SLOVENSKIM VOJAKOM«. S tem napisom je spomenik posvečen vsem rojakom, ki so se po spletu zgodovinskih okoliščin znašli v uniformah različnih vojska, a so služili vojaški rok, se borili ali umirali z mislijo na slovensko domovino. Ob praznovanju 35-letnice samostojnosti Republike Slovenije je posvetilo »SLOVENSKIM VOJAKOM« še posebej namenjeno vsem, ki so se za svobodo in neodvisnost Slovenije borili v vojni leta 1991 ter vsem pripadnikom Teritorialne obrambe in Slovenske vojske do danes.
Spomenik sta odkrila predsednik Vlade Republike Slovenije g. Janez Janša in predsednik osamosvojitvene vlade g. Alojz Peterle, slovesnosti odkritja pa se je udeležilo veliko število uglednih gostov. Poleg nekaterih ministrov osamosvojitvene in aktualne vlade, državnih sekretarjev, načelnika Generalštaba Slovenske vojske ter drugih predstavnikov Slovenske vojske se je dogodka udeležil tudi generalni direktor Policije, poveljnik Civilne zaščite, koprski škof dr. Peter Štumpf in drugi gostje. Med častnimi gosti iz tujine velja posebej omeniti poveljnika Poveljstva združenih zavezniških sil v Neaplju Georgea Wikoffa, slovesnosti pa se je udeležilo tudi veliko diplomatskih predstavnikov tujih držav, in sicer: Češke republike, Francoske republike, Italijanske republike, Japonske, Kraljevine Nizozemske, Ljudske demokratične republike Alžirije, Republike Albanije, Republike Avstrije, Republike Kosovo, Republike Poljske, Republike Turčije, Republike Ukrajine, Slovaške republike, Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije; Črne gore, Gruzije, Madžarske, Republike Hrvaške, Republike Srbije ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je v slavnostnem govoru izpostavil: »Danes, ko tukaj odkrivamo spomenik generala in pesnika Rudolfa Maistra, delo akademskega kiparja Boštjana Putricha, se zato ne spominjamo zgolj velike osebnosti slovenske zgodovine. Spominjamo se poguma iz nekega drugega pomembnega časa, v katerem prihodnost velikega dela Slovenije ni bila niti približno gotova in ko je bilo treba kljub temu sprejeti odločitev. Tudi Maistrova razorožitev nemške varnostne straže 23. novembra 1918 ni bila samoumevna. Še manj pa nenevarna. Ob razpadu velike države Avstro-Ogrske, v času politične negotovosti in brez jasnih pravil, je bilo treba pokazati odločnost in pripravljenost ter prevzeti odgovornost za usodo lastnega naroda. Nemške oborožene skupine v Mariboru so bile organizirane, izurjene in dobro pripravljene. Razplet bi lahko bil drugačen. Če bi Maistrova vojaška akcija spodletela, bi bil razplet za protagoniste prav tako lahko brutalen kot za slovenske osamosvojitelje, če ti ne bi uspeli – in precej manj »zgodovinsko samoumeven«, kot ga danes poznamo iz učbenikov. Naša država stoji na ramenih velikanov – posameznikov, ki niso vedeli, ali bodo uspeli, oziroma so morda vedeli, da je to morebiti njihova poslednja bitka, pa so kljub temu vztrajali. Takšnih, ki niso iskali lahkih poti, temveč so izbrali prave in z njimi vse breme časa, v katerem so živeli.«
Pobudnik postavitve spomenika g. Alojz Peterle je v svojem nagovoru izpostavil: »Obiskovalce Parka bo poslej pozdravljal vojak, general in pesnik, ki se je boril za severno mejo in ob koncu prve svetovne vojne bistveno prispeval k uresničitvi slovenskih ciljev na Štajerskem in v Prekmurju. Njegov prevzem oblasti v Mariboru je jeseni 1918 vrnil slovenskega vojaka v službo domovini in ga dvignil v status akterja. Maistrovi borci so se borili za slovensko stvar. Tu vidim most med Maistrovim dejanjem in slovensko osamosvojitvijo, v kateri je bil Maister slovenskemu vojaku vzor. Tudi slovenski vojak in slovenski policist sta 1991 stala samo za slovensko stvar, ne za ideologijo, in ne za vsiljen interes zunanje sile. V obeh primerih je šlo za čist boj. Vesel sem, da se ta poklon slovenskemu vojaku dogaja prav tu, od koder so tanki agresorske JLA 26. junija krenili proti svojimi ciljem po Sloveniji. Zmagali smo, ker nas je navdihoval domoljubni zgled generala Maistra, ker je bila na prvem mestu Slovenija in njena volja po svobodi. Naj stoji ta spomenik kot trajen poklon generalu Maistru in slovenskim vojakom. Naj krepi zavest o pomenu domoljubja in vojaške zgodovine.«
Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Pivka g. Robert Smrdelj: »Danes se v Parku vojaške zgodovine ne priklanjamo le velikemu človeku, temveč ideji, ki jo je poosebljal. Odkrivamo kip generala Rudolfa Maistra – vojaka, domoljuba, državnika in človeka dejanj, ki je v odločilnem zgodovinskem trenutku razumel, da se usoda naroda ne oblikuje sama od sebe. Zgodovino je soustvarjal. Ko je bilo treba zaščititi slovenski narod in njegov življenjski prostor, je ravnal odločno. Še posebej pomembno je, da zgodovinski okvir razumejo mladi rodovi. Narod, ki pozna svojo zgodovino, lažje razume svojo sedanjost in samozavestneje gradi svojo prihodnost. Zato je naša skupna naloga, da ohranjamo zgodovinski spomin, krepimo domovinsko zavest ter spoštovanje do ljudi, ki so s svojim delom in pogumom oblikovali našo nacionalno zgodovine.«
Direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič pa se je v svojem nagovoru navezal na simboliko lokacije: »Spomenik z imenitnim bronastim kipom akademskega kiparja Boštjana Putricha odkrivamo ob praznovanju 35-letnice samostojnosti Republike Slovenije in ob 20-letnici muzeja. Prav na kraju, od koder so pred tremi desetletji in pol na ceste zapeljali prvi tanki Jugoslovanske armade, da bi v kali zatrli slovenske osamosvojitvene težnje in proces demokratizacije, tako stoji spomenik generala Rudolfa Maistra, častnika ki je razumel težo zgodovinskega trenutka in si upal za interese slovenskega naroda zastaviti vse. Zato smo veseli in ponosni, da ste danes z nami tudi predsednik in ministri vlade, ki je izvedla in ubranila osamosvojitev Republike Slovenije, vojaški in policijski vojni veterani in vsi drugi, ki ste po svojih močeh pripomogli k zmagi leta ’91.«
Ob koncu tako velikega in pomembnega dogodka kot je bila postavitev spomeniku generalu Maistru se Park vojaške zgodovine zahvaljuje hčerki akademskega kiparja Boštjana Putricha gospe Kaji Karin Putrich za podporo projektu in pripravljenost za ureditev vseh formalnosti, gospodu Janu Vehovarju za vso pomoč in koordinacijo, arhitektoma Marku Kosovelu in Janezu Hvala iz podjetja ACMA za načrt spomenika, Roku Krhinu in njegovi ekipi pa za izdelavo podstavka. V muzeju so hvaležni tudi Juretu Štanti za hortikulturno ureditev podstavka in okolice, Metki Iskra in še posebej Tini Jerman z Občine Pivka za vodenje projekta. Posebna zahvala gre podjetju Dvig, ki je kip brezplačno pripeljalo in namestilo na podstavek, ter livarju Romanu Kamšku, ki je pred leti kip vlil, pa za njegovo montažo. Za izvedbo programa slovesnosti ob odkritju spomenika pa se zahvaljujejo dramskemu igralcu Pavletu Ravnohribu, Orkestru in Gardi Slovenske vojske.
 
Park vojaške zgodovine Pivka
Foto: Alen Franetič