Uršnja luknja pri Šembijah, nova paleontološka odkritja

dr. Slavko Polak (Notranjski muzej Postojna):
Uršnja luknja pri Šembijah, nova paleontološka odkritja

Uršnja luknja pri Šembijah je le kakih 15 metrov dolga kraška jama. Med letoma 1982 in 2023 je bilo v jami najdenih več fosilnih kosti in zob ledenodobnih živali, med njimi največ kosti jamskega medveda, jelenov in srnjadi pa tudi divjih konj, alpskega volka, več vrst malih zveri, svizca, ježevca in celo merkovega nosoroga. V kamniti breči in sedimentu jame je bilo najdenih tudi nekaj odlomkov kremena, za katere se je izkazalo, da pripadajo eni od paleolitskih kultur zgodnjega človeka. Dva vzorca sige sta pokazala starost odložene sige 174.400 in 142.000 let pred sedanjostjo. Vse kaže, da so najdeni artefakti delo zgodnejših neandertalcev na naših tleh. Večina večjih dolgih kosti s stropnega najdišča Uršnje luknje je razbitih, kar prav tako pripisujemo delu neandertalca. Uršnja luknja je v evidenci Arheološkega katastra Slovenije označena kot jama s pleistocenskimi živalskimi kostnimi ostanki. Zaradi pomembnosti najdb paleolitske kulture je jama v postopku še strožjega zavarovanja.