V Sloveniji se najbolj spopadamo z odvisnostjo od alkohola, digitalnih naprav in vse pogosteje z igrami na srečo

Svetovni dan boja proti odvisnosti 11. november opozarja na izzive zasvojenosti, ki močno vplivajo na posameznike in celotno družbo. V Sloveniji se najbolj spopadamo z odvisnostjo od alkohola, digitalnih naprav in vse pogosteje z igrami na srečo. Vsaka od teh oblik zasvojenosti ima svoje posledice, ki se kažejo na področju zdravja, socialnih odnosov in ekonomije.

Zasvojenost z alkoholom
Slovenija sodi med države EU z visoko porabo alkohola na prebivalca. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje kar 8 % odraslih pije na škodljivi ravni, kar prispeva k povečanemu tveganju za različne bolezni in socialne težave. Kljub preventivnim kampanjam je problem globoko zakoreninjen, kar še posebej zadeva mladostnike, med katerimi beležimo visoko stopnjo uživanja alkohola. Slovenija je po porabi alkohola nad povprečjem Evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije. To je sicer tudi regija, v kateri se popije največ alkohola. Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je registrirana poraba alkohola v letu 2023 v Sloveniji znašala 9,7 l čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 in več let. Če to pretvorimo v litre posamezne alkoholne pijače, to pomeni, da je prebivalec Slovenije, star 15 let in več, v povprečju v letu 2023 spil 87 l piva, 35 l vina in 4 l žgane pijače.
Podatki iz populacijske raziskave CINDI – Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo na NIJZ izvedemo vsake štiri leta, za leto 2020 kažejo, da 20,7 % prebivalcev Slovenije, starih 18–74 let, v zadnjih 12 mesecih ni pilo alkoholnih pijač. Delež abstinentov, starih 25–74 let, je leta 2020 v primerjavi z letom 2008 višji pri moških, pri ženskah pomembnih razlik med letoma ni bilo. 55,3 % prebivalcev Slovenije, starih 18–74 let, je v zadnjem letu vsaj enkrat pilo tvegano ali že škodljivo.
"Z alkoholom ima izkušnjo tudi pomemben delež mladostnikov, ki se z njim prvič srečajo že zelo zgodaj. Podatki iz raziskave HBSC – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ izvedemo vsake štiri leta, za leto 2022 kažejo, da je alkoholne pijače vsaj enkrat v življenju že pilo 21,3 % 11-letnikov, 46,3 % 13-letnikov in 70,1 % 15-letnikov in 83,9 % 17-letnikov. 1,4 % 11-letnikov, 3,9 % 13-letnikov in 13,2 % 15-letnikov in 22,2 % 17-letnikov je pilo alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko; 1,9 % 11-letnikov, 5,8 % 13-letnikov, 23,1 % 15-letnikov in 45,4 % 17-letnikov pa je bilo v življenju opitih vsaj dvakrat. V obdobju 2002–2022 se je znižal delež 11-, 13- in 15-letnikov, ki so pili alkohol vsaj enkrat tedensko (pri 11-letnih dekletih samo v letu 2022), znižal se je tudi delež tistih, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti. Pri 17-letnikih se je med letoma 2018 in 2022 znižal delež tistih, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti, delež tistih, ki so pili alkohol vsaj enkrat tedensko, pa se je znižal le pri fantih," pojasnjujejo v NIJZ.

Digitalna zasvojenost
Narašča tudi odvisnost od digitalnih naprav, zlasti pri mladih, ki so neprestano izpostavljeni spletnim vsebinam, družbenim omrežjem in video igram. Prekomerna uporaba digitalnih naprav negativno vpliva na zbranost, socialne odnose in duševno zdravje. V odgovor na to težavo so razvili program Digitalni detox, kjer mladi skozi terapevtske dejavnosti in stik z naravo pridobijo zdrav odnos do tehnologije.

Preventiva in vloga družine
Preprečevanje zasvojenosti vključuje ozaveščanje in izobraževanje o nevarnostih zasvojenosti. V Sloveniji NIJZ in različne nevladne organizacije izvajajo programe za pomoč zasvojenim ter preventivne delavnice za mlade. Strokovnjaki poudarjajo, da ima družina ključno vlogo, saj lahko z vzgojo, ki vključuje pogovor in jasne meje, pripomore k preprečevanju zasvojenosti pri mladih.

Družba in podporno okolje
Družba lahko prispeva k zmanjšanju odvisnosti z ozaveščanjem o zdravih navadah ter z organizacijo dogodkov, ki spodbujajo aktivno in družabno življenje brez alkohola in digitalnih naprav.