Sandi Curk prejel zlati red za zasluge
Sandi Curk prejel zlati red za zasluge
17. 12. 2024
151
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na posebni slovesnosti pred dnevom samostojnosti in enotnosti podelila odlikovanja Republike Slovenije. Zlati red za zasluge sta prejela pediatrinja, psihiatrinja in humanitarka Anica Mikuš Kos ter poveljnik štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk.
Curk je zlati red za zasluge prejel za izjemne zasluge, dosežene za Slovenijo na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite, Mikuš Kos pa za izjemne zasluge, dosežene za Slovenijo na področju humanitarnosti, duševnega zdravja ter prizadevanja za mir in boljšo družbo.
Med prejemniki reda za zasluge je tudi dr. Metoda Dodič Fikfak za dolgoletno predano delo na področju skrbi za zdravje zaposlenih in zasluge pri raziskovanju zdravstvenih posledic azbesta in drugih škodljivih snovi na zdravje ljudi. Medaljo za zasluge za izjemen trud in pomemben prispevek h krepitvi in poglobitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Ciper prejel tudi častni konzul RS na Cipru dr. Evris Alexandrou, ki je dolga leta živel z družino v Pivki.
Prejemnikom priznanj iskreno čestitamo!
Obrazložitev:
SANDI CURK
ZLATI RED ZA ZASLUGE.
Sandi Curk, Postojnčan in ponosni Primorec, je veliko več od suhoparnega naziva funkcije, ki jo ima – poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko. Je človek velikega srca, prostovoljec in humanitarec od mladih nog. Ne ustraši se še tako velikega izziva, predvsem pa ohranja mirno kri, ko je najhuje. V letih delovanja na poklicnem in osebnem področju je svojo neizmerno energijo in pogum vedno znova usmerjal v pomoč sočloveku.
Že v času osamosvojitve je z odločnostjo in velikimi organizacijskimi sposobnostmi postal steber priprav na zgodovinski korak Slovenije v samostojnost, ko je z izjemnim občutkom za varnost ljudi v sodelovanju z drugimi preprečil napad JLA na mesto Postojna. Njegova srčnost je zaživela že v mladosti, ko si je prizadeval, da otroci iz družin, v katerih niso imeli možnosti za poletne počitnice, niso ostali prikrajšani za brezskrbne trenutke. Z njegovo pomočjo je tisoče otrok občutilo radost morja in lepih trenutkov preživljanja počitnic. Ta njegova življenjska nit skrbi za ranljive je tekla naprej tudi v težkih letih vojne na Balkanu, ko je za več tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine, kasneje tudi s Kosova, organiziral prihod in namestitev ter poskrbel, da so v Sloveniji našli toplino in podporo.
Tudi danes, po vseh desetletjih, se njegova energija in sočutje nista zmanjšala. S svojim pogumom se vedno znova postavi ob bok tistim, ki jih pestijo naravne nesreče, socialne stiske ali osebne tragedije. Številni humanitarni projekti v okviru območnega združenja Rdečega križa Postojna - Pivka so s pomočjo njegovega prostovoljnega delovanja polepšali življenje prebivalcem in prebivalkam Republike Slovenije, potisnjenim v socialno in osebno stisko.
V času največjega žledoloma v Sloveniji leta 2014, ko je 100.000 prebivalcev Notranjske ostalo brez elektrike, je organiziral reševanje obolelih in drugo nujno pomoč. Kot vodja kriznega štaba je Sandi Curk pripomogel k hitremu in uspešnemu reševanju nastalih razmer ter pri tem uspešno usklajeval delovanje vseh pristojnih strokovnih služb.
Njegovo sodelovanje je bilo nepogrešljivo tudi po rušilnih potresih na Hrvaškem in v Turčiji. Sandi Curk je aktivno in učinkovito deloval pri obvladovanju in gašenju požara na Krasu leta 2022 ter v številnih drugih reševalnih akcijah ponesrečenih, s katerimi je Slovenija na svetovnem zemljevidu postala primer organiziranega in strokovnega načina reševanja. Med drugim je postavil tudi nove smernice reševanja prebivalstva in pomoči v epidemiji SARS-CoV-2. Sandi Curk je bil pomemben delujoči tudi pri organizaciji pomoči prizadetim v poplavah leta 2023, s člani regijskega štaba je uspešno usklajeval razporejanje prostovoljcev na teren.
Leta 2023 je za humanitarno pomoč beguncem iz Ukrajine, ki so ob napadu Ruske federacije na Ukrajino iskali zatočišče in varnost v Sloveniji, prejel nagrado državljan Evrope 2023. Njegov stalni humanitarni prispevek je bil in še vedno je steber pomoči, ki povezuje, navdihuje in
ohranja vrednote solidarnosti v naši državi. Štabi civilne zaščite so hrbtenica učinkovitega upravljanja kriznih razmer v primeru nesreč. In ravno v takšnih primerih kompleksnega ukrepanja in odločanja se je že velikokrat znašel prejemnik odlikovanja. Pri reševanju težav ter usklajevanju
ekip in ukrepov je vselej deloval strokovno, preudarno, odgovorno ter s ciljem zavarovati ljudi, živali in premoženje. Poleg tega je izkazal veliko mero timskega duha in motiviranja svojih sodelavcev ter odlično sodelovanje v odnosu do drugih udeležencev v sistemu zaščite in reševanja.
Življenje in delovanje Sandija Curka sta svetel zgled predanosti tistim vrednotam, ki nas kot skupnost povezujejo in krepijo, to so solidarnost, sočutje in nesebična pomoč.
Sandi Curk je v letih neštetokrat dokazal, da ima izjemno sposobnost razumevanja stisk drugih ljudi in odzivanja nanje. Njegova predanost humanitarnemu delu, še posebej v trenutkih, ko je bilo to najbolj potrebno, je neprecenljiva za vse nas. Skozi številne izzive, s katerimi se je spoprijemal in jih z izjemnim pogumom premagoval, je postal steber podpore, vzor in navdih za mnoge.
Njegova pomoč – naj si bo ob naravnih nesrečah, v kriznih razmerah ali ob vsakodnevnih stiskah posameznikov – je prišla iz srca in z občutkom za sočloveka, ki ga premorejo le redki. Njegova empatija, neomajna vztrajnost in pripravljenost pomagati so odlike, ki presegajo običajno
strokovnost ter kažejo na resnično humanost, zaradi katere je vredno stremeti k boljšemu svetu.
Njegova izjava, da je Slovenija dežela, kjer »je človek človeku človek«, je globoko sporočilo, ki nas opominja, kaj zares pomeni biti velik človek.
Republika Slovenija z državnim odlikovanjem izkazuje svoje spoštovanje, priznanje in globoko zahvalo Sandiju Curku za njegove izjemne zasluge na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite, ki se kažejo predvsem v krepitvi humanitarnosti, solidarnosti, prostovoljstva ter v pomoči sočloveku v stiski.
ZLATI RED ZA ZASLUGE.
Sandi Curk, Postojnčan in ponosni Primorec, je veliko več od suhoparnega naziva funkcije, ki jo ima – poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko. Je človek velikega srca, prostovoljec in humanitarec od mladih nog. Ne ustraši se še tako velikega izziva, predvsem pa ohranja mirno kri, ko je najhuje. V letih delovanja na poklicnem in osebnem področju je svojo neizmerno energijo in pogum vedno znova usmerjal v pomoč sočloveku.
Že v času osamosvojitve je z odločnostjo in velikimi organizacijskimi sposobnostmi postal steber priprav na zgodovinski korak Slovenije v samostojnost, ko je z izjemnim občutkom za varnost ljudi v sodelovanju z drugimi preprečil napad JLA na mesto Postojna. Njegova srčnost je zaživela že v mladosti, ko si je prizadeval, da otroci iz družin, v katerih niso imeli možnosti za poletne počitnice, niso ostali prikrajšani za brezskrbne trenutke. Z njegovo pomočjo je tisoče otrok občutilo radost morja in lepih trenutkov preživljanja počitnic. Ta njegova življenjska nit skrbi za ranljive je tekla naprej tudi v težkih letih vojne na Balkanu, ko je za več tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine, kasneje tudi s Kosova, organiziral prihod in namestitev ter poskrbel, da so v Sloveniji našli toplino in podporo.
Tudi danes, po vseh desetletjih, se njegova energija in sočutje nista zmanjšala. S svojim pogumom se vedno znova postavi ob bok tistim, ki jih pestijo naravne nesreče, socialne stiske ali osebne tragedije. Številni humanitarni projekti v okviru območnega združenja Rdečega križa Postojna - Pivka so s pomočjo njegovega prostovoljnega delovanja polepšali življenje prebivalcem in prebivalkam Republike Slovenije, potisnjenim v socialno in osebno stisko.
V času največjega žledoloma v Sloveniji leta 2014, ko je 100.000 prebivalcev Notranjske ostalo brez elektrike, je organiziral reševanje obolelih in drugo nujno pomoč. Kot vodja kriznega štaba je Sandi Curk pripomogel k hitremu in uspešnemu reševanju nastalih razmer ter pri tem uspešno usklajeval delovanje vseh pristojnih strokovnih služb.
Njegovo sodelovanje je bilo nepogrešljivo tudi po rušilnih potresih na Hrvaškem in v Turčiji. Sandi Curk je aktivno in učinkovito deloval pri obvladovanju in gašenju požara na Krasu leta 2022 ter v številnih drugih reševalnih akcijah ponesrečenih, s katerimi je Slovenija na svetovnem zemljevidu postala primer organiziranega in strokovnega načina reševanja. Med drugim je postavil tudi nove smernice reševanja prebivalstva in pomoči v epidemiji SARS-CoV-2. Sandi Curk je bil pomemben delujoči tudi pri organizaciji pomoči prizadetim v poplavah leta 2023, s člani regijskega štaba je uspešno usklajeval razporejanje prostovoljcev na teren.
Leta 2023 je za humanitarno pomoč beguncem iz Ukrajine, ki so ob napadu Ruske federacije na Ukrajino iskali zatočišče in varnost v Sloveniji, prejel nagrado državljan Evrope 2023. Njegov stalni humanitarni prispevek je bil in še vedno je steber pomoči, ki povezuje, navdihuje in
ohranja vrednote solidarnosti v naši državi. Štabi civilne zaščite so hrbtenica učinkovitega upravljanja kriznih razmer v primeru nesreč. In ravno v takšnih primerih kompleksnega ukrepanja in odločanja se je že velikokrat znašel prejemnik odlikovanja. Pri reševanju težav ter usklajevanju
ekip in ukrepov je vselej deloval strokovno, preudarno, odgovorno ter s ciljem zavarovati ljudi, živali in premoženje. Poleg tega je izkazal veliko mero timskega duha in motiviranja svojih sodelavcev ter odlično sodelovanje v odnosu do drugih udeležencev v sistemu zaščite in reševanja.
Življenje in delovanje Sandija Curka sta svetel zgled predanosti tistim vrednotam, ki nas kot skupnost povezujejo in krepijo, to so solidarnost, sočutje in nesebična pomoč.
Sandi Curk je v letih neštetokrat dokazal, da ima izjemno sposobnost razumevanja stisk drugih ljudi in odzivanja nanje. Njegova predanost humanitarnemu delu, še posebej v trenutkih, ko je bilo to najbolj potrebno, je neprecenljiva za vse nas. Skozi številne izzive, s katerimi se je spoprijemal in jih z izjemnim pogumom premagoval, je postal steber podpore, vzor in navdih za mnoge.
Njegova pomoč – naj si bo ob naravnih nesrečah, v kriznih razmerah ali ob vsakodnevnih stiskah posameznikov – je prišla iz srca in z občutkom za sočloveka, ki ga premorejo le redki. Njegova empatija, neomajna vztrajnost in pripravljenost pomagati so odlike, ki presegajo običajno
strokovnost ter kažejo na resnično humanost, zaradi katere je vredno stremeti k boljšemu svetu.
Njegova izjava, da je Slovenija dežela, kjer »je človek človeku človek«, je globoko sporočilo, ki nas opominja, kaj zares pomeni biti velik človek.
Republika Slovenija z državnim odlikovanjem izkazuje svoje spoštovanje, priznanje in globoko zahvalo Sandiju Curku za njegove izjemne zasluge na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite, ki se kažejo predvsem v krepitvi humanitarnosti, solidarnosti, prostovoljstva ter v pomoči sočloveku v stiski.
dr. METODA DODIČ FIKFAK
RED ZA ZASLUGE.
Dr. Metoda Dodič Fikfak je kot specialistka medicine dela, prometa in športa s posebnim čutom za človeške usode in dogajanje v širši družbi vse svoje delovno življenje posvetila prizadevanjem za zdravo delovno in življenjsko okolje.
Po končanem študiju na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1986 opravila specializacijo iz medicine dela, prometa in športa ter nato v začetku devetdesetih let pod mentorstvom prof. Janka Sušnika magistrirala na Univerzi v Zagrebu iz ergonomske fiziologije. Leta je 1998 na
Univerzi v Massachusettsu v Združenih državah Amerike pod mentorstvom prof. Davida Kriebla doktorirala na področju epidemiologije delovnega in življenjskega okolja. Leta 1986 se je kot vodja dispanzerja za medicino dela zaposlila v Zdravstvenem domu Postojna,
ki ga je nekaj časa tudi vodila, nato pa se je leta 1989 zaposlila na nekdanjem Inštitutu za socialno medicino v Ljubljani, kjer je med drugim vzpostavila zbirko podatkov o bolniškem dopustu za. Že od leta 2000 s predanostjo in zanosom vodi Klinični inštitut za medicino dela,
prometa in športa, ki se je pod njeno taktirko razvil v moderno strokovno ustanovo, kjer s sodelavci intenzivno raziskujejo vplive poklicnega tveganja na umrljivost in obolevnost posameznih poklicnih skupin, tveganje pojava mezotelioma, pljučnega raka in drugih rakov pri ljudeh,
izpostavljenih azbestu, vplive prestrukturiranja gospodarstva na zdravje delavcev in drugo. V svoji bogati karieri je prof. dr. Metoda Dodič Fikfak vodila številne projekte, s katerimi si je iskreno prizadevala za izboljšanje zdravja, delovnega in življenjskega okolja zaposlenih. Med drugim je proučevala gibanje bolniškega dopusta v Sloveniji, oblikovala smernice za preprečevanje izpostavljenosti azbestu in priporočila za upravljanje sprememb med prestrukturiranjem gospodarstva, posebno pozornost pa je namenila preprečevanju izgorelosti in težav v duševnem
zdravju delavcev.
Svoje znanstvenoraziskovalno delo je vselej usmerjala v najbolj pereče težave v zvezi z obremenitvami in škodljivimi snovmi v delovnem ter tudi širšem življenjskem okolju s ciljem oblikovati podlage za učinkovite politike in ukrepe za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer.
Njeno pionirsko delo na področju proučevanja izpostavljenosti azbestu je bistveno prispevalo k zgodnejšemu odkrivanju z azbestom povezanih bolezni in k vzpostavitvi sistema priznavanja teh bolezni kot poklicnih. Pri raziskovanju azbestnih bolezni je vzpostavila poseben odnos z delavci in prebivalci Anhovega in Deskel, kjer je breme teh bolezni največje, ter sočutno vez z bolniki, ki zbolevajo zaradi izpostavljenosti tej škodljivi snovi. Z veliko odločnostjo in pokončnostjo je ljudi, ki živijo na tem območju, in tamkajšnja civilnodružbena gibanja podpirala tudi v boju za zmanjšanje negativnih vplivov novih onesnaževalcev na okolje in zdravje, s čimer je prispevala tudi k ustreznejši normativni ureditvi tega področja. Njena dolgoletna prizadevanja za vzpostavitev učinkovitega sistema odkrivanja in priznavanja poklicnih bolezni so obrodila sadove tudi s sprejetjem novega Pravilnika o poklicnih boleznih, ki bo delavcem omogočil boljšo zdravstveno obravnavo in olajšal
uveljavljanje socialnih pravic. Zaradi velike odgovornosti, ki jo dr. Metoda Dodič Fikfak kot znanstvenica in zdravnica čuti do
ljudi, jo kot zaveznico vabijo k sodelovanju različne strokovne in civilnodružbene skupine, ki jim ni vseeno za zdravje prebivalstva. Je članica številnih združenj, komisij in strokovnih kolegijev.
Dr. Metoda Dodič Fikfak svoje bogato znanje na razumljiv način prenaša tudi na mlajše generacije zdravnikov in študentov drugih strok. Je glavna in neposredna mentorica številnim specializantom medicine dela, prometa in športa in doktorskim kandidatom ter članica različnih izpitnih komisij.
Njena bibliografija zajema skoraj 1000 enot, od tega 35 izvirnih znanstvenih člankov. Njeno izjemno znanstvenoraziskovalno delo in družbeno delovanje cenijo tudi v tujini. Tako so jo leta 2021 v svoje vrste povabili člani uglednega mednarodnega znanstvenega združenja Collegium
Ramazzini, katerega poslanstvo je spodbujati napredek v raziskovanju najpomembnejših tem na področju zdravja pri delu in okoljskega zdravja ter graditi most med znanstvenimi dognanji in družbenopolitičnimi središči. Poleg tega je dobitnica mednarodne nagrade Ameriškega združenja za javno zdravje (1998), nagrade Harriet Hardy Award (1998), priznanja roža mogota (2010), ki jo podeljuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije za dosežke na področju uveljavljanja enakih možnosti na trgu dela in v družbi, ter priznanja Občine Kanal ob Soči.
Z državnim odlikovanjem se Republika Slovenija zahvaljuje dr. Metodi Dodič Fikfak za dolgoletno predano delo na področju skrbi za zdravje zaposlenih in zasluge pri raziskovanju zdravstvenih posledic azbesta in drugih škodljivih snovi na zdravje ljudi.
RED ZA ZASLUGE.
Dr. Metoda Dodič Fikfak je kot specialistka medicine dela, prometa in športa s posebnim čutom za človeške usode in dogajanje v širši družbi vse svoje delovno življenje posvetila prizadevanjem za zdravo delovno in življenjsko okolje.
Po končanem študiju na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1986 opravila specializacijo iz medicine dela, prometa in športa ter nato v začetku devetdesetih let pod mentorstvom prof. Janka Sušnika magistrirala na Univerzi v Zagrebu iz ergonomske fiziologije. Leta je 1998 na
Univerzi v Massachusettsu v Združenih državah Amerike pod mentorstvom prof. Davida Kriebla doktorirala na področju epidemiologije delovnega in življenjskega okolja. Leta 1986 se je kot vodja dispanzerja za medicino dela zaposlila v Zdravstvenem domu Postojna,
ki ga je nekaj časa tudi vodila, nato pa se je leta 1989 zaposlila na nekdanjem Inštitutu za socialno medicino v Ljubljani, kjer je med drugim vzpostavila zbirko podatkov o bolniškem dopustu za. Že od leta 2000 s predanostjo in zanosom vodi Klinični inštitut za medicino dela,
prometa in športa, ki se je pod njeno taktirko razvil v moderno strokovno ustanovo, kjer s sodelavci intenzivno raziskujejo vplive poklicnega tveganja na umrljivost in obolevnost posameznih poklicnih skupin, tveganje pojava mezotelioma, pljučnega raka in drugih rakov pri ljudeh,
izpostavljenih azbestu, vplive prestrukturiranja gospodarstva na zdravje delavcev in drugo. V svoji bogati karieri je prof. dr. Metoda Dodič Fikfak vodila številne projekte, s katerimi si je iskreno prizadevala za izboljšanje zdravja, delovnega in življenjskega okolja zaposlenih. Med drugim je proučevala gibanje bolniškega dopusta v Sloveniji, oblikovala smernice za preprečevanje izpostavljenosti azbestu in priporočila za upravljanje sprememb med prestrukturiranjem gospodarstva, posebno pozornost pa je namenila preprečevanju izgorelosti in težav v duševnem
zdravju delavcev.
Svoje znanstvenoraziskovalno delo je vselej usmerjala v najbolj pereče težave v zvezi z obremenitvami in škodljivimi snovmi v delovnem ter tudi širšem življenjskem okolju s ciljem oblikovati podlage za učinkovite politike in ukrepe za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer.
Njeno pionirsko delo na področju proučevanja izpostavljenosti azbestu je bistveno prispevalo k zgodnejšemu odkrivanju z azbestom povezanih bolezni in k vzpostavitvi sistema priznavanja teh bolezni kot poklicnih. Pri raziskovanju azbestnih bolezni je vzpostavila poseben odnos z delavci in prebivalci Anhovega in Deskel, kjer je breme teh bolezni največje, ter sočutno vez z bolniki, ki zbolevajo zaradi izpostavljenosti tej škodljivi snovi. Z veliko odločnostjo in pokončnostjo je ljudi, ki živijo na tem območju, in tamkajšnja civilnodružbena gibanja podpirala tudi v boju za zmanjšanje negativnih vplivov novih onesnaževalcev na okolje in zdravje, s čimer je prispevala tudi k ustreznejši normativni ureditvi tega področja. Njena dolgoletna prizadevanja za vzpostavitev učinkovitega sistema odkrivanja in priznavanja poklicnih bolezni so obrodila sadove tudi s sprejetjem novega Pravilnika o poklicnih boleznih, ki bo delavcem omogočil boljšo zdravstveno obravnavo in olajšal
uveljavljanje socialnih pravic. Zaradi velike odgovornosti, ki jo dr. Metoda Dodič Fikfak kot znanstvenica in zdravnica čuti do
ljudi, jo kot zaveznico vabijo k sodelovanju različne strokovne in civilnodružbene skupine, ki jim ni vseeno za zdravje prebivalstva. Je članica številnih združenj, komisij in strokovnih kolegijev.
Dr. Metoda Dodič Fikfak svoje bogato znanje na razumljiv način prenaša tudi na mlajše generacije zdravnikov in študentov drugih strok. Je glavna in neposredna mentorica številnim specializantom medicine dela, prometa in športa in doktorskim kandidatom ter članica različnih izpitnih komisij.
Njena bibliografija zajema skoraj 1000 enot, od tega 35 izvirnih znanstvenih člankov. Njeno izjemno znanstvenoraziskovalno delo in družbeno delovanje cenijo tudi v tujini. Tako so jo leta 2021 v svoje vrste povabili člani uglednega mednarodnega znanstvenega združenja Collegium
Ramazzini, katerega poslanstvo je spodbujati napredek v raziskovanju najpomembnejših tem na področju zdravja pri delu in okoljskega zdravja ter graditi most med znanstvenimi dognanji in družbenopolitičnimi središči. Poleg tega je dobitnica mednarodne nagrade Ameriškega združenja za javno zdravje (1998), nagrade Harriet Hardy Award (1998), priznanja roža mogota (2010), ki jo podeljuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije za dosežke na področju uveljavljanja enakih možnosti na trgu dela in v družbi, ter priznanja Občine Kanal ob Soči.
Z državnim odlikovanjem se Republika Slovenija zahvaljuje dr. Metodi Dodič Fikfak za dolgoletno predano delo na področju skrbi za zdravje zaposlenih in zasluge pri raziskovanju zdravstvenih posledic azbesta in drugih škodljivih snovi na zdravje ljudi.
dr. EVRIS ALEXANDROU
MEDALJA ZA ZASLUGE.
Častni konzul Republike Slovenije v Republiki Ciper dr. Evros Alexandrou že vse od leta 1995 tvorno sodeluje pri razvijanju odnosov med Slovenijo in Ciprom. Neutrudno pomaga slovenskim državljankam in državljanom, ustanovam in podjetjem. V odsotnosti rezidenčnega slovenskega veleposlaništva na Cipru je njegovo delovanje še toliko bolj dragoceno in prepotrebna pomoč veleposlaništvu v Atenah, ki je sicer pristojno tudi za Ciper. Tako rekoč vsi obiski slovenskih predstavnic in predstavnikov na Cipru, na vseh ravneh, pa najsi bodo to uradne delegacije, osnovne šole, društva, univerzitetni učitelji in študenti ali drugi zainteresirani, so izvedeni z njegovo pomočjo. Pri tem odlikovanec uspešno koristi svoja številna poznanstva pa tudi svoj dragoceni čas, energijo ter celo lastna finančna sredstva. Redno organizira promocijske dogodke o Sloveniji.
Zaslužen je za ustanovitev Društva slovensko-ciprskega prijateljstva na Cipru. Kot velik prijatelj Slovenije, prepričan humanist in v Ljubljani šolani doktor arhitekture, sociologije in filozofije neutrudno gradi mostove prijateljstva med narodoma. Odlikovanec se umešča med stebre izgradnje Slovenije kot mednarodno prepoznavne države, delo, ki ga opravlja za Slovenijo, pa bo, tudi s tem odlikovanjem, za vedno zapisano v zgodovino. Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem dr. Evrisu Alexandrouju zahvaljuje za izjemen trud in pomemben prispevek h krepitvi in poglobitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Ciper.
MEDALJA ZA ZASLUGE.
Častni konzul Republike Slovenije v Republiki Ciper dr. Evros Alexandrou že vse od leta 1995 tvorno sodeluje pri razvijanju odnosov med Slovenijo in Ciprom. Neutrudno pomaga slovenskim državljankam in državljanom, ustanovam in podjetjem. V odsotnosti rezidenčnega slovenskega veleposlaništva na Cipru je njegovo delovanje še toliko bolj dragoceno in prepotrebna pomoč veleposlaništvu v Atenah, ki je sicer pristojno tudi za Ciper. Tako rekoč vsi obiski slovenskih predstavnic in predstavnikov na Cipru, na vseh ravneh, pa najsi bodo to uradne delegacije, osnovne šole, društva, univerzitetni učitelji in študenti ali drugi zainteresirani, so izvedeni z njegovo pomočjo. Pri tem odlikovanec uspešno koristi svoja številna poznanstva pa tudi svoj dragoceni čas, energijo ter celo lastna finančna sredstva. Redno organizira promocijske dogodke o Sloveniji.
Zaslužen je za ustanovitev Društva slovensko-ciprskega prijateljstva na Cipru. Kot velik prijatelj Slovenije, prepričan humanist in v Ljubljani šolani doktor arhitekture, sociologije in filozofije neutrudno gradi mostove prijateljstva med narodoma. Odlikovanec se umešča med stebre izgradnje Slovenije kot mednarodno prepoznavne države, delo, ki ga opravlja za Slovenijo, pa bo, tudi s tem odlikovanjem, za vedno zapisano v zgodovino. Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem dr. Evrisu Alexandrouju zahvaljuje za izjemen trud in pomemben prispevek h krepitvi in poglobitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Ciper.
.jpg.jpg "Zlati certifikat ISSO 2024")
