Srebrnomašnik Slavko Rebec
Sobota, 2. julija, je bila za šempetrsko oziroma pivško župnijsko skupnost prav poseben dan, ker smo praznovali kar dvojni praznik, srebrno mašo in petindvajsetletnico slovenske državnosti.
Pivčan Slavko Rebec je v Pivki daroval srebrno mašo, saj že 25 let opravlja duhovniško službo, v kateri deluje predano, odgovorno ter z vsem svojim srcem. Velik del svojega duhovniškega dela pa je posvetil mladim kot voditelj skavtov pa tudi delu z mladimi na Škofijski gimnaziji v Vipavi, kjer je deloval polnih 12 let.
29. junija leta 1991, v času vojne za Slovenijo, je bil posvečen še s tremi drugimi primorskimi novomašniki. Kot novomašnik je skupaj z nami doživel prelomne trenutke pri nastajanju naše samostojne države. Na Pivškem smo še prav posebno doživljali agresijo in pritiske takratne armade in oblasti. Že v dnevih pred posvečenjem, konec junija 1991, je bilo opaziti in čutiti, da se dogaja nekaj resnega. Kljub grozečim razmeram in napovedim so se novomašniki odpravili na posvečenje. Doživljali so tudi barikade in ovire, a so srečno prišli v Koper v stolnico, kjer jih je škof Metod Pirih posvetil za duhovnike. Veliko Pivčanov bi se takrat udeležilo tega svečanega trenutka, a jim je bilo zaradi vojaške dejavnosti agresorske JLA odsvetovano iti na pot.
Slavkovi domači pa so šli na posvečenje brez strahu. Kot je povedal njegov oče Franko Rebec, se še nikoli do takrat ni peljal z avtom po tako prazni cesti. Seveda se pa nazaj v Pivko ni mogel vrniti po običajni poti zaradi zapore na Črnem Kalu, zato se je prebijal skozi Hrvaško in srečno prišel do večera domov. »Vojna generacija« duhovnikov je tako svoje duhovniško poslanstvo začela prav v času, ko je agresija JLA poskušala ogroziti uresničitev dolgoletne sanje Slovencev o lastni državi.
Mlaj pred cerkvijo sv. Petra je k slovesnosti v soboto vabil z napisom: »Bogu hvala«. Župljani pivške župnije so ob srebrni maši pripravili bogato bogoslužje v slavnostno okrašeni domači cerkvi. V obredu so sodelovali številni župljani, od najmlajših do odraslih, družin, zakoncev in pevcev. Slavko Rebec se je Šempetrcem zahvalil za skrbno spremljanje njegovega dela, kar je občutil vseh petindvajset let. Zahvalil se je Bogu za življenje, za dar duhovništva in za ljudi, ki jih v življenju srečuje in izrazil željo, da bi bil čas, da naša župnija da kakšen duhovni poklic.
Župljani so pripravili tudi zanimivo razstavo, ki je povezala oba dogodka izpred 25 let, novo mašo Slavka Rebca in osamosvojitveno vojno za državnost Slovenije. Pregledna razstava je bila pripravljena v novem »skednju«, stavbi, ki je na novo zgrajena na mestu, kjer je bilo staro podirajoče se gospodarsko poslopje. Ob tej priliki so župljani pripravili krajši kulturni program, v katerem so poleg Moškega pevskega zbora sodelovali recitatorji in mladi harmonikar. Pivški gasilci so Slavku podarili fotografijo iz mladih let, ko je bil aktiven mlad gasilec. Srebrnomašnik je skupaj z domačim župnikom Marjanom Škvarčem novi objekt blagoslovil. Ob dobrem pecivu pivških gospodinj, golažu in dobri kapljici so se ljudje še dolgo zadržali v prijetnem klepetu.
Tekst: Irena Margon
Foto: Ernest Margon