Terenski ogled izvedenih aktivnosti v projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA: po obnovi kalov smo se lotili odstranjevanja zarasti na traviščih

V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA z različnimi naravovarstvenimi ukrepi obnavljamo travniške površine. Eden od ukrepov je tudi odstranjevanje zarasti, grmov in manjših dreves, ki so se razširila zaradi opustitve kmetijske rabe ali spremembe le-te. Včeraj smo v družbi župana Roberta Smrdelja, direktorice Zavoda za turizem Jane Gržinič in predstavnika izvajalca Martina Godine, pogledali, kako dela potekajo.

V projektu bomo obnavljali travnike in odstranjevali zarast tako na mokrotnih kot suhih travnikih. Z deli smo najprej začeli na mokrotnih travnikih, na območju presihajočih jezer (Petelinjsko in Palško jezero), saj je območje jezer navadno v jesenskem in zimskem času, ko so posegi v zarast mogoči, zalito z vodo. Ročno in stojno odstranjevanje zarasti izvajajo zunanji izvajalci (podjetje Karso, Zaposlitveni center d.o.o. s podizvajalci in podjetja Gozdarstvo Mazi s.p.). Posamezni kmetovalci, vključeni v projektne aktivnosti pozne košnje, pa so se odločili, da bodo svoje površine očistili sami.

Na območju Petelinjskega jezera smo obnovili štiri hektarje travnikov.

Na območju Petelinjskega jezera se širijo grmi črnega trna in gloga iz zunanjega roba. Sprva so grmi zrasli le ob večjih kamnitih osamelcih, s spremenjeno kmetijsko rabo pa se je pas grmovja širil v notranjost jezerske kotanje. Eden od ciljev projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA je ohraniti mokrotne travnike, ki so življenjski prostor evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst Nature 2000.

Zunanji izvajalec Karso je v prvem mesecu dela oziroma do ojezeritve jezera ročno in strojno odstranil 4 ha (približno polovica načrtovanih obnovljenih travnikov v Petelinjskem jezeru) zaraščenih površin v lasti občine Pivka. Po umiku vode iz jezera bodo izvajalci nadaljevali z deli. V projektu načrtujemo obnovo 15 ha mokrotnih travnikov.

Krčenje zarasti je zaradi velikega naravovarstvenega pomena območja zahteven ukrep, ki poteka pod določenimi pogoji. Pred izvedbo posega smo morali pridobiti različna dovoljenja (npr. vodno soglasje Direkcije RS za vode, naravovarstveno soglasje in ponekod tudi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije). Zaradi administrativnih postopkov in velikega finančnega vložka je za lastnike zemljišč to zahteven zalogaj, projekt pa nam omogoča, da lastnikom lahko nudimo strokovno in finančno pomoč.

Za več informacij o izvedbi krčenja zarasti smo vam na voljo na tel. št. 040 868 233 ali na el. naslovu tadej.kogovsek@pivka.si. Krčenje zarasti poteka v tesnem sodelovanju projektnih partnerjev, strokovnjakov Zavoda RS za varstvo narave in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Pri izvajanju krčenja se trudimo v čim večji meri zmanjšati vpliv na naravo. Zato potekajo krčitve s kombinacijo ročnega in strojnega odstranjevanja in omejenega izvajanja mulčenja. Vso biomaso bomo v največji možni meri odstranili z območja. Posebno previdnost pri izvajanju del pa namenjamo preventivnim ukrepom za preprečevanje vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Med preventivnim ukrepom izpostavljamo čiščenje strojne mehanizacije pred pričetkom del ter izobraževanje in ozaveščanje izvajalcev del o sami problematiki invazivnih vrst.

Foto: Dragica Jaksetič