Čajanka o Kajuhu
Čajanka o Kajuhu
15. 4. 2023
300
13. aprila je KD Lipa v čitalnici knjižnice Pivka pripravilo 2. čajanko letošnje sezone v počastitev jubilejnega leta Kajuhovega rojstva. 100. obletnica rojstva pesnika Kajuha je bila sicer lani, vendar je letošnje namenjeno spominu nanj. Pogovora o pesniku se je udeležilo 13 članov in članic, vsakokrat se nam pridruži nov obiskovalec, ki ga določena tema pogovora še posebej zanima, in tega smo zelo veseli.
Po uvodnih besedah predsednice KD Lipa Irene Margon o mladem pesniku Kajuhu, ki je na pragu svojega življenja tragično umrl v vojni vihri, je spregovoril in orisal čas in potek tiskanja pesniške zbirke Andrej Žužek, ki je pojasnil in razložil, kako se je zgodilo, da je zbirka pesmi izšla prav v Mrzli jami nad Jurščami. Vse to je zapisano v letošnji prvi številki Pivškega lista. Pojasnil je tudi nekaj podrobnosti o osebnih zvezah mladega pesnika in njegovem pogledu na družbo, socialno problematiko delavskega razreda in seveda obsodbo vojnega nasilja, v katerem pa se je znašel tudi sam. Ostali udeleženci pogovora so sodelovali s svojimi izkušnjami ob branju in poznavanju Kajuha, Dora Hrvatič pa je prebrala lastno pesem, ki jo je napisala Kajuhu v spomin ob lanski stoletnici rojstva. Na koncu nam je knjižničarka Dartaniela Stegel postregla z zanimivimi podatki, da so bile Kajuhove pesmi prevedene kar v 23 jezikov. Izredno prevajan pesnik. Naj navedemo nekaj zanimivih podatkov. Že leta 1944 je bil preveden v ruščino, 1946. v češčino, leta 1951 v finščino, 1957. leta v latinščino, v angleščino leta 1962, še ena zanimivost, da je bil leta 1994 preveden v esperanto, v letu 2014 pa tudi v albanščino. Ob zaključku čajanke smo ugotovili, da je bil mladi pesnik zelo nadarjen in »ujet« v posebnem času, njegove pesmi pa so »brezčasne«.
Irena Margon
Po uvodnih besedah predsednice KD Lipa Irene Margon o mladem pesniku Kajuhu, ki je na pragu svojega življenja tragično umrl v vojni vihri, je spregovoril in orisal čas in potek tiskanja pesniške zbirke Andrej Žužek, ki je pojasnil in razložil, kako se je zgodilo, da je zbirka pesmi izšla prav v Mrzli jami nad Jurščami. Vse to je zapisano v letošnji prvi številki Pivškega lista. Pojasnil je tudi nekaj podrobnosti o osebnih zvezah mladega pesnika in njegovem pogledu na družbo, socialno problematiko delavskega razreda in seveda obsodbo vojnega nasilja, v katerem pa se je znašel tudi sam. Ostali udeleženci pogovora so sodelovali s svojimi izkušnjami ob branju in poznavanju Kajuha, Dora Hrvatič pa je prebrala lastno pesem, ki jo je napisala Kajuhu v spomin ob lanski stoletnici rojstva. Na koncu nam je knjižničarka Dartaniela Stegel postregla z zanimivimi podatki, da so bile Kajuhove pesmi prevedene kar v 23 jezikov. Izredno prevajan pesnik. Naj navedemo nekaj zanimivih podatkov. Že leta 1944 je bil preveden v ruščino, 1946. v češčino, leta 1951 v finščino, 1957. leta v latinščino, v angleščino leta 1962, še ena zanimivost, da je bil leta 1994 preveden v esperanto, v letu 2014 pa tudi v albanščino. Ob zaključku čajanke smo ugotovili, da je bil mladi pesnik zelo nadarjen in »ujet« v posebnem času, njegove pesmi pa so »brezčasne«.
Irena Margon