Povzetek poslovanja gospodarskih družb v primorsko notranjski regiji
Povzetek poslovanja gospodarskih družb v primorsko notranjski regiji
11. 5. 2023
179
Družbe primorsko-notranjske regije so v letu 2022 poslovale uspešno. Leto so zaključile z neto čistim dobičkom v višini 90 milijonov 259 tisoč evrov. Rezultat je za 18 % višji v primerjavi z rezultati poslovanja družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2021, te so ugotovile neto čisti dobiček v višini 76,5 milijonov evrov. Rast dobička je večja kot na ravni Slovenije, kjer se je dobiček v povprečju zvišal za 7 %.
Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2022 na območju primorsko-notranjske regije novoustanovljenih 54 družb, izbrisanih pa 28 družb. Nad 6 družbami je bil med letom 2022 uveden insolvenčni postopek (6 stečajev, nobene likvidacije ali prisilne poravnave).
Podatke iz letnih poročil za leto 2022 je AJPES Izpostavi Postojna predložilo 1.160 družb s sedežem v primorsko-notranjski regiji, 2 % več kot leto poprej. Glede na velikost je 936 ali 81 % družb spadalo med mikro, 187 ali 16 % med majhne, 28 ali 2 % med srednje in 9 ali 1 % med velike družbe.
Na uspešnost poslovanja gospodarstva v primorsko-notranjski regiji so najbolj vplivale srednje družbe, ki so ustvarile 41 % vsega neto čistega dobička regije. Pomemben vpliv so imele tudi majhne družbe, ki so ustvarile 28 % vsega dobička in največ neto dodane vrednosti ali 31 %, ter so zaposlovale skoraj tretjino vseh delavcev. Sledijo jim velike družbe, ki so ustvarile 20 % neto čistega dobička. Največ čiste izgube pa so
pridelale srednje družbe, kar 44 %. Čisti dobiček nad 500.000 evrov je zabeležilo 34 družb, skupaj 68 milijonov evrov ali 67 % čistega dobička družb. Čisto izgubo večjo od 500.000 evrov sta ugotovili 2 družbi, za skoraj 7 milijonov evrov, kar predstavlja 60 % ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na manjšo rast skupnega dobička regije.
Družbe v primorsko-notranjski regiji so ob koncu 2022 izkazale 1 milijardo 459 milijonov evrov sredstev, to je 10 % več kakor leto poprej. Premoženje družb se glede na dvig cen življenjskih potrebščin (10,3 %) realno ni povečalo. Kapital, ki je najpomembnejši vir financiranja sredstev družb, je znašal 739 milijonov evrov, njegov delež v virih sredstev predstavlja več kot polovico. Napram letu poprej se je še povečal, kakor tudi kratkoročne in dolgoročne obveznosti. Zaznati je za petino več likvidnih sredstev. Ugotoviti je, da je gospodarstvo regije dolgoročno manj zadolženo kot republiško, delež dolgoročnih obveznosti v virih sredstev regije znaša le 15 %, slovensko povprečje pa 18 %.
Družbe so v letu 2022 ustvarile 1 milijardo 980 milijonov evrov prihodkov in izkazale 1 milijardo 873 milijonov evrov odhodkov. Družbe regije so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene, saj je bilo več kot polovico čistih prihodkov od prodaje ustvarjenih na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša 46 %. Najpomembnejši trg predstavljajo države Evropske unije, tu je bilo ustvarjenih 43 % vseh čistih prihodkov od prodaje, sledijo tretje države (okvirno 10 %). Največ prihodkov in hkrati odhodkov (več kot polovico vseh) so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, z vidika občin pa družbe iz občine Postojna (29 % vseh). Skoraj 71 % ali 819 družb je poslovalo pozitivno. Ugotovile so 101 milijon evrov čistega dobička, v primerjavi z letom 2021 se je povečal za 26 %. Največ čistega dobička oziroma 61 milijonov evrov ali 60 % vsega je bilo ustvarjenega pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti. Podrobnejši pregled razkrije, da je bilo največ čistega dobička realizirano na podpodročju obdelave in predelave lesa in proizvodnje izdelkov iz lesa, sledi podpodročje proizvodnje kovinskih izdelkov ter podpodročje proizvodnje izdelkov iz gume in plastike.
Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2022 na območju primorsko-notranjske regije novoustanovljenih 54 družb, izbrisanih pa 28 družb. Nad 6 družbami je bil med letom 2022 uveden insolvenčni postopek (6 stečajev, nobene likvidacije ali prisilne poravnave).
Podatke iz letnih poročil za leto 2022 je AJPES Izpostavi Postojna predložilo 1.160 družb s sedežem v primorsko-notranjski regiji, 2 % več kot leto poprej. Glede na velikost je 936 ali 81 % družb spadalo med mikro, 187 ali 16 % med majhne, 28 ali 2 % med srednje in 9 ali 1 % med velike družbe.
Na uspešnost poslovanja gospodarstva v primorsko-notranjski regiji so najbolj vplivale srednje družbe, ki so ustvarile 41 % vsega neto čistega dobička regije. Pomemben vpliv so imele tudi majhne družbe, ki so ustvarile 28 % vsega dobička in največ neto dodane vrednosti ali 31 %, ter so zaposlovale skoraj tretjino vseh delavcev. Sledijo jim velike družbe, ki so ustvarile 20 % neto čistega dobička. Največ čiste izgube pa so
pridelale srednje družbe, kar 44 %. Čisti dobiček nad 500.000 evrov je zabeležilo 34 družb, skupaj 68 milijonov evrov ali 67 % čistega dobička družb. Čisto izgubo večjo od 500.000 evrov sta ugotovili 2 družbi, za skoraj 7 milijonov evrov, kar predstavlja 60 % ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na manjšo rast skupnega dobička regije.
Družbe v primorsko-notranjski regiji so ob koncu 2022 izkazale 1 milijardo 459 milijonov evrov sredstev, to je 10 % več kakor leto poprej. Premoženje družb se glede na dvig cen življenjskih potrebščin (10,3 %) realno ni povečalo. Kapital, ki je najpomembnejši vir financiranja sredstev družb, je znašal 739 milijonov evrov, njegov delež v virih sredstev predstavlja več kot polovico. Napram letu poprej se je še povečal, kakor tudi kratkoročne in dolgoročne obveznosti. Zaznati je za petino več likvidnih sredstev. Ugotoviti je, da je gospodarstvo regije dolgoročno manj zadolženo kot republiško, delež dolgoročnih obveznosti v virih sredstev regije znaša le 15 %, slovensko povprečje pa 18 %.
Družbe so v letu 2022 ustvarile 1 milijardo 980 milijonov evrov prihodkov in izkazale 1 milijardo 873 milijonov evrov odhodkov. Družbe regije so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene, saj je bilo več kot polovico čistih prihodkov od prodaje ustvarjenih na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša 46 %. Najpomembnejši trg predstavljajo države Evropske unije, tu je bilo ustvarjenih 43 % vseh čistih prihodkov od prodaje, sledijo tretje države (okvirno 10 %). Največ prihodkov in hkrati odhodkov (več kot polovico vseh) so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, z vidika občin pa družbe iz občine Postojna (29 % vseh). Skoraj 71 % ali 819 družb je poslovalo pozitivno. Ugotovile so 101 milijon evrov čistega dobička, v primerjavi z letom 2021 se je povečal za 26 %. Največ čistega dobička oziroma 61 milijonov evrov ali 60 % vsega je bilo ustvarjenega pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti. Podrobnejši pregled razkrije, da je bilo največ čistega dobička realizirano na podpodročju obdelave in predelave lesa in proizvodnje izdelkov iz lesa, sledi podpodročje proizvodnje kovinskih izdelkov ter podpodročje proizvodnje izdelkov iz gume in plastike.
Pomembnejši sta še področji trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kjer je bilo skupaj doseženih 23 milijonov evrov čistega dobička ali 23 % delež. Na drugi strani pa je 309 ali 27 % družb zabeležilo 11 milijonov evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej povečala za kar 102 %. Največ ali 55 % čiste izgube v letu 2022 je bilo ugotovljene na področju predelovalnih dejavnosti v znesku 6 milijonov evrov. Sledijo družbe s področij trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, s skupaj 3 milijoni evrov oziroma 27 % deležem. 32 družb v letu 2022 ni ugotovilo niti dobička niti izgube, kar pomeni, da niso delovale.
Na nivoju republiškega gospodarstva je bil ugotovljen neto čisti dobiček v znesku 6,1 milijarde evrov. V letu 2022 je vseh 12 statističnih regij izkazalo neto čisti dobiček, izstopata osrednjeslovenska (2,5 milijarde evrov) in savinjska regija (656 milijonov evrov). Tako po številu družb kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti in ugotovljenem neto čistem dobičku spada regija med manjše, uvršča se na predzadnje 11. mesto v
republiškem gospodarstvu (predstavlja 1,7 % delež vseh družb, 1,4 % NDV in 1,5 % NČD na ravni države), vendar zaseda 6. mesto med regijami po rasti dobička.
Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2022 so najbolj vplivale družbe v občini Postojna, ki so ustvarile 31 milijonov evrov neto čistega dobička. Sledijo družbe občine Ilirska Bistrica, z 19 milijoni evrov. Družbe občine Cerknica so pristale na 3. mestu in leto zaključile s 17 milijoni evrov. Neto čisti dobiček so v letu 2022 beležile vse občine.
Tudi največ dodane vrednosti je bilo ustvarjene v družbah občine Postojna, 154 milijonov evrov. Med področji dejavnosti pa po ustvarjeni dodani vrednosti najbolj izstopa področje predelovalnih dejavnosti z 283 milijoni evrov. Skupaj je bilo v družbah regije ustvarjene za 453 milijonov evrov neto dodane vrednosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji je znašala 50.845 evrov, na ravni države pa 55.688 evrov.
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri družbah v regiji se je napram letu 2021 zvišala za 115 evrov, znašala je 1.799 evrov, ampak še vedno za 12 % zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 2.034 evrov.
V preteklem letu se je povečalo število zaposlenih pri družbah v regiji za 4 %, tako da so ob koncu leta 2022
družbe regije zaposlovale 8.915 delavcev.
Na nivoju republiškega gospodarstva je bil ugotovljen neto čisti dobiček v znesku 6,1 milijarde evrov. V letu 2022 je vseh 12 statističnih regij izkazalo neto čisti dobiček, izstopata osrednjeslovenska (2,5 milijarde evrov) in savinjska regija (656 milijonov evrov). Tako po številu družb kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti in ugotovljenem neto čistem dobičku spada regija med manjše, uvršča se na predzadnje 11. mesto v
republiškem gospodarstvu (predstavlja 1,7 % delež vseh družb, 1,4 % NDV in 1,5 % NČD na ravni države), vendar zaseda 6. mesto med regijami po rasti dobička.
Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2022 so najbolj vplivale družbe v občini Postojna, ki so ustvarile 31 milijonov evrov neto čistega dobička. Sledijo družbe občine Ilirska Bistrica, z 19 milijoni evrov. Družbe občine Cerknica so pristale na 3. mestu in leto zaključile s 17 milijoni evrov. Neto čisti dobiček so v letu 2022 beležile vse občine.
Tudi največ dodane vrednosti je bilo ustvarjene v družbah občine Postojna, 154 milijonov evrov. Med področji dejavnosti pa po ustvarjeni dodani vrednosti najbolj izstopa področje predelovalnih dejavnosti z 283 milijoni evrov. Skupaj je bilo v družbah regije ustvarjene za 453 milijonov evrov neto dodane vrednosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji je znašala 50.845 evrov, na ravni države pa 55.688 evrov.
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri družbah v regiji se je napram letu 2021 zvišala za 115 evrov, znašala je 1.799 evrov, ampak še vedno za 12 % zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 2.034 evrov.
V preteklem letu se je povečalo število zaposlenih pri družbah v regiji za 4 %, tako da so ob koncu leta 2022
družbe regije zaposlovale 8.915 delavcev.
Larisa Benassi
vodja izpostave Ajpes v Postojni
vodja izpostave Ajpes v Postojni
.jpg.jpg "Zlati certifikat ISSO 2024")
