Ni jim bilo z rožicami postlano
Naš prostor je bil skozi celotno zgodovino močno naravnan k izseljevanju. Če ta del zgodovine običajnih ljudi poznamo, lahko boljše razumemo selitve v današnjem času in stiske teh, ki morajo zaradi neznosnih razmer, ekonomskih in političnih razlogov oditi od doma. S temi mislimi je svoj nagovor začel zgodovinar dr. Miha Zobec iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, avtor monografije Nevidni in pozabljeni, ob zaključku predstavitev raziskovalnega dela Mreže šol parka Škocjanske jame (v nadaljevanju MŠ PŠJ) v počastitev mednarodnega dneva žena in mater, ki smo ga letos posvetili izseljenstvu v naših krajih skozi čas.
V šolskem letu 2023/2024 je osem osnovnih šol iz naše mreže raziskovalo vprašanje stalnega ali začasnega odhajanja iz domovine, zaradi ekonomskih, prisilnih (političnih, verskih, etničnih) ali osebnih razlogov na našem UNESCO biosfernem območju skozi čas ter ustvarjalo na temo.
8. marca so se na sklepnem dogodku v Promocijsko kongresnem centru Pr Nanetovh v Matavunu predstavili tudi učenci 2. razreda OŠ Košana, ki so ustvarjali pod mentorstvom Marije Mršnik. Izseljenstva v košanski dolini pa so se z zbiranjem arhivskega gradiva, spletno anketo, intervjuji starih staršev, staršev in zaposlenih pod mentorstvom Katje Čekada lotili učenci 8. razreda. Kar 68-odstotkov vprašanih starih med 31 in 80 let pozna nekoga, ki je odšel v izseljenstvo, največkrat zaradi ekonomskih razlogov. Najbolj zgodnji, ki so se ga intervjuvanci spominjali, je odšel leta 1910, zadnji pa 2019. Iz košanske doline so odhajali v Avstrijo, Ameriko, Francijo, Avstralijo in Kanado, kjer so se preživljali z služenjem, obrtniškimi deli, prevozništvom ali rudarjenjem (npr. v Clevelandu v ZDA).
Na koncu svojega nagovora, ki je zaključil sprehod po našem biosfernem območju, je slavnostni gost prireditve dr. Miha Zobec z mislijo na obeležitev dneva žena še posebej osvetlil problematiko migracije naših žensk. V izseljenstvo te niso odhajale le v vlogi družinskih skrbnic, ampak so v novi domovini skrbele tudi za širšo priseljensko skupnost, bile aktivne v javnem in političnem življenju. Specifično ženska migracija je bila povezana s trgom hišnega dela in je bila pogosto povezana tudi z osvoboditvijo žensk od kontrole vasi/doma, tradicij oziroma tradicionalnega načina življenja. To je bil nemalokrat razlog, da so se izseljene ženske odločale ostati v mestih, ki so jim ponujala več svobode. Čeprav je danes med našimi ženskami še vedno prisotno čezmejno negovalno delo, pa v Slovenijo v tej vlogi prihajajo Filipinke, je opozoril in pokazal na to kako je naša država postala ena od destinacij priseljencev, ki k nam prihajajo iz istih razlogov, zaradi katerih so naši predniki nekoč odhajali v tujino.
Verjamem, da se je letošnja raziskovalna naloga dotaknila vseh mladih raziskovalk in raziskovalcev kot tudi udeleženk sklepne prireditve, ki so se je udeležile ob svojem prazniku. Ženske zagotovo lahko prispevamo k dobremu poznavanju svoje kulture in zgodovine ter čim boljšemu poznavanju kultur drugih in njihove preteklosti ter s tem pomagamo graditi mostove v naših vedno bolj večkulturnih skupnostih. Na koncu dneva je vsem ljudem na svetu pomembno predvsem to, da se počutijo varne in sprejete.
Darja Kranjc, JZ Park Škocjanske jame